Medijski odmev Vzorcev

Moj prvenec ni naletel na gluha ušesa. Pravzaprav je bil deležen veliko več pozornosti, kot sem si obetal. Ne pravim, da je to to, upam, da se bodo Vzorci še naprej pojavljali na zaslonih in papirju, da o zvočnikih, tako radijskih kot koncertnih, sploh ne govorim.

Radio:

  • Prva radijska pojavitev v okviru promocije Vzorcev je bila v oddaji 100 decibelov na Radiu Študent, sredi junija. Pravzaprav je bilo tako, da sem poskusno objavil komade na Bandcampu, dan kasneje pa me je že poklicala Brigita Gračner iz RŠ-a in me prosila za intervju. Bil sem popolnoma šokiran in najbrž zato tudi nepripravljen. Nakladal sem kot navit. Raje ne poslušat, ampak vseeno – tu je link.
  • Nekoliko kasneje sem prišel Na piedestal. Avtorica oddaje Jolanda Fele, ki že dolga leta ne odreka prostora medijsko manj izpostavljenim glasbenim izvajalcem, mi je dala priložnost, da se predstavim poslušalstvu Vala 202. Celotna oddaja je na posluh na tej strani.
  • Potem pa kot strela z jasnega – predlog za Popevko tedna na tem istem radiu. Če ne bi spal do dvanajstih in bi zato prej izvedel, da je Pomemben dan kandidat, bi verjetno zmagal. Ko sem začel pozivat prijatelje in (ne)zznance za glasove (jep, tako se to dela), je imel Siter že kakih 50 glasov naskoka. Na koncu je bilo izenačeno – dva dodatna klica, zaradi katerih je zamujala informativna oddaja, pa sta pripadla konkurentu. Nič hudega, pa drugič.
  • Še eno prijetno presenečenje zame je bilo sredi septembra, ko me je kontaktirala glasbena urednica Prvega programa Radia Slovenija Teja Klobčar. Povabila me je, da Vzorce predstavim v oddaji Pesem v žepu. Za povrh se je krajša verzija oddaje pojavila v jutranjem programu, inserte iz intervjuja pa je uporabila v spletnem prispevku z naslovom Z Vzorci iz zavetja štirih sten naravnost na oder.
  • Nazadnje sem prvega novembra, na dan, ko slavimo, da smo še vedno živi, gostoval v oddaji Pop čvek na Radiu Celje. Že tretjič sem se pogovarjal z voditeljem Luko Žerjavom, ki ga ni strah vprašati tudi bolj osebnih vprašanj – in mene ni strah odgovoriti nanje. Celotna oddaja je na posluh tukaj.
  • Menda pa se, pravijo znanci, moje pesmi včasih zaslišijo tudi na drugih radijih. Bomo videli konec leta, ko Sazas pošlje poročilo. (In mastne denarje.)

Splet:

  • 3. julija je pesem Ko bi lahko pristala med predlogi za uvrstitev na regionalno lestvico, ki se ji reče Muzika je zvonka radost. Bil sem presrečen, še bolj pa po tem, ko sem se ustalil na prvem mestu med predlogi. Potem pa so minevali tedni in tedni in komad se ni pojavil med top 10. Čez kak mesec se je pojavil napis “Zvonko je na moru. Vidimo se na jesen.” Sredi novembra je moj komad še vedno najbolje uvrščen predlog na lestvici, ampak zunaj bo vsak čas mraz, Zvonko pa še vedno kopa.
  • Srečen sem bil tudi, ko sem ugotovil, da je kratek opis mojega prvenca (in povezava do te prelestne spletne strani) na srbskem portalu Rokomotiva. Le kje so me našli? Mogoče so na morju srečali Zvonkota?
  • Na hrvaškem portalu Music Box pa lahko preberete malo bolj poglobljen članek o Vzorcih.
  • Sicer pa je bilo precej opisov mojega ustvarjanja objavljenih za namene promocije koncertov. Eden zadnjih malo bolj ‘močnih’ je tisti za nastop na Čuza Feštu v mariborskem zaporu. Najava je tule.

Papir

  • Podobno je pri časopisnih prispevkih. Zaradi koncertov sem se pojavljal v lokalnih in nacionalnih časopisih; najavah pred in člankih po. Tako sem se zaradi koncerta na festivalu S.O.S. Maribor dvakrat pojavil v častniku Večer, zaradi nedavnega nastopa v Špitalu za prijatelje pa v časopisu Celjan. Nedvomno je primerov še več, ampak če ne ve Google, ne vem niti jaz. Vem pa, da sem opravil intervju za lokalni kozjansko/obsoteljski časopis Oko. Spodaj je, s klikom pa se čudežno poveča:
  • Oko
  • Nekaj medijske pozornosti sem bil deležen tudi kot avtor glasbe za predstavo Feniks v produkciji društva Mali petelin (več o tem projektu v kratkem). Med drugim je o s tremi Matički nagrajeni predstavi obširno pisal časnik Delo.

Začelo se je dobro. Kaj šele bo? …

7

Prvencu na pot

Vzorci so online. Preko te povezave pridete do moje prve kratke plošče v nezgubni kvaliteti. Če kdo želi, jo lahko tudi kupi in prenese. Spodaj so opremljeni z videi. (Klik na ikonico levo zgoraj omogoča izbiro med petimi pesmimi.)

Na nastopih bom imel tudi CD-je.

Ampak vse bolj se mi zdi, da je muzika konzervativna. Najraje ima, če se jo poje in igra v živo, kakor že tisočletja. Takrat in samo takrat lahko zveni v najboljši luči, ehm, akustiki.

Zato vadim vsak dan in obenem iščem priložnosti za nastope. Ne glede na to, če igram v kopalnici ali na stadionu, v temačni vinski kleti ali zraven Aljaževega stolpa. Jaz sem za.

31

Vzorci: Vrezana v spomin

Včasih me sprašujejo (včasih se tudi sam sprašujem), od kod se vzamejo te tragične, mračne ali pa naravnost ubrisane pesmi, jaz pa tak vesel in nenevaren pob. Vrezana v spomin, na primer, po vsem sodeč govori o tipu, ki masakrira svojo žensko. Od kod se je to vzelo?

Ne vem točno, kaj bi bil odgovor. Pesem kot da bi se sama napisala, že ohoho let nazaj. Užival sem v slikanju grozljivega prizora, in velikokrat, ko jo igram in pojem, prav tako uživam. Ko rečem ‘Zdi se mi da imam te rad,’ se res prepustim ljubezni psihopata, ki najbolj čuti takrat, ko najbolj rani.

Kasneje sem ugotovil, da je portret nasilneža v tej pesmi najbrž kar prepričljiv. Nekateri res vrednotijo sami sebe skozi bolečino drugih. Zato sploh ne potrebujejo hladnega orožja; včasih je dovolj samo beseda ali pa samo pogled.

17

Vzorci: Solist

Poskušam se izogibati analizi besedil svojih pesmi, ker se zavedam, da lahko s tem poslušalce oropam njihove lastne interpretacije, ampak besedilo pesmi Solist je zavito v dve plasti dvojnih pomenov, pa si ne morem pomagat.

Prva plast: Solist seveda ne govori o samostojnem glasbeniku, pač pa o potencialnem, ampak neuresničenem ljubezenskem odnosu. Skozi ta tanek celofan je zlahka videla tudi moja mama, ki je napisala edini komentar, ki se je kadarkoli pojavil na tej spletni strani. (Kasneje sem možnost komentiranja ukinil, ker so mi robotski nadlegovalci ponujali poceni kredite, priložnosti hitrega zaslužka preko spleta in lepe ruske žene.)

Druga plast: Namig o resnični ideji pesmi se skriva v tretji kitici: ‘Ampak jasno je / da si predobra zame / tvoje pesmi so / že oddane.‘ Na videz gre za občudovanje, skoraj oboževanje pevke (punce) in za spoznanje, da je ‘predobra zame,’ da je za pripovedovalca pesmi (in ne, to nisem jaz) nedosegljiva.

Kar sem hotel sporočiti, pa je, da ni problem v njej, pač pa v njem. Če bi rekel, da se prenizko ceni, ne bi bil dovolj jasen. V resnici se samopomiluje. Iz te kitice je razvidno, da ne bo niti poskušal, kajti vse je ‘jasno’ kar samo po sebi. Pripovedovalec svoje možnosti lastnoročno skrči na ničlo.

In ko pripovedovalec reče: ‘To, da sem solist, / je le kompromis. / Hotel bi s tabo imet / duet,’ laže samemu sebi. Pravzaprav ostaja Solist zakrknjen samec samo zato, da lahko še naprej igra vlogo žrtve.

 

 

13

Vzorci: Umik

Tretja skladba, tretja zahvala. Andrej Hrvatin je miksom, ki sva jih z Bačekom dolgo, dolgo brusila, dodal final touch. Mastering Vzorcev je relativno tih, ker nismo želeli izničiti naravne dinamike, vseeno pa odlično poveže zvočne sokove. Satoration studio did it again.

Umik je ena od tistih pesmi, v katerih sem zelo neposredno črpal iz sebe in svoje takrat čisto sveže in zelo osebne izkušnje. Ko sem jo v tistem obdobju igral, sem se počutil kot svoj lasten paparac, kot da šarim po lastnem drobovju. Čas pa postopoma zašije rane. Ostanejo brazgotine, za katere mogoče sploh ne veš več, od kod so se vzele.

Zdaj se mi zdi kot pesem, v kateri se lahko najde marsikdo. Fascinira me, kako je lahko neka situacija, ki se zdi tako tvoja, v resnici poznana skoraj vsem. Naša obsedenost z individualnostjo, unikatnostjo, nas dela slepe za kolektivno. Naše védenje in naše zmote, upi in strahovi, odločitve in neodločnost, vse to je veliko bolj, kot se zavedamo, določeno skozi našo človeškost, skozi našo živalskost, skozi kulturo, skozi religijo in znanost, tradicijo in duh časa …

O vsem tem sploh ne govori ta pesem.

9

Vzorci: Ko bi lahko

Tokrat nekaj o ‘filmskem’ delu projekta Vzorci. Kamera je bil sposojen Nikonov DSLR fotič. Kamerman je bil en tak bolj majav stativ. Scena je bila rdeče papirnato ‘blago.’ Za osvetlitev smo prižgali vse luči, kar jih premore Mucov studio. Preden sem igral, sem moral pritisnit mali rdeč gumbek REC in se preko kablov, stojal in mikrofonov priplaziti do svojega mesta, ali pa je to storil Baček (kdor je pač bil bliže). Posnetega in izbrisanega je bilo na tere materiala, ker niti slučajno ni bil primer, da bi vse uspelo iz prve.

Posnetke sem nato montiral sam. Trikov montaže sem se učil sproti, res pa sem se kaj naučil tudi iz preteklih video projektov. Vseeno pa rezultat ne bi bil niti približno tako dober, če ne bi Simon Gosnik, stari prijatelj in filmski fotograf, na koncu napravil barvne korekcije. Sploh ga ni bilo treba prepričevati, stvar je napravil ‘pro bono’ ker pač šteka. Hvala, Simon, car si!

Rad bi se zahvalil še enemu Simonu, namreč Simonu Černelču, mojemu starejšemu bratu. On je tisti, ki ga prvega vprašam, kadar rabim mnenje o svojih kreativnih projektih. Pesem, zgodba, video ali dizajn, njegovo mnenje je zame referenca. Kar pa ne pomeni, da se z njim vedno strinjam. Za ‘Ko bi lahko,’ na primer, je rekel, da bi bilo bolj razumljivo ‘Če bi lahko.’ Mogoče, sem rekel, ampak a ni včasih bolje, da na prvi posluh ne razumeš, potem pa premišljuješ in dojameš? In v tistem trenutku ko pogruntaš, te malo pretrese.

In razen tega se rima.

5

Vzorci: Pomemben dan

Zame je pomemben današnji dan, ponedeljek, 12. junij 2017, kajti končno je nastopil trenutek, ko objavljam prvega od petih videov za kratko ploščo Vzorci (in tudi celotno ploščo na Bandcampu). Ne bi mi uspelo brez zvočnega inženirja in starega prijatelja Damjana Dobrine – Bačeka, ki je zraven že od začetka, torej od snemanja, khm, kakšna tri leta nazaj, mogoče? Potem je napravil miks, pa še enega, pa še enega in verjetno še enkrat toliko, kajti posnetki niso bili idealni, zato sva poskušala skozi produkcijo ‘zvleč ven’ kar se je dalo. Snemala sva namreč na poceni mikrofone, skozi poceni zvočno kartico in na niti ne tako drag računalnik. Ampak pesmi so nama drage. (Meni zagotovo.) In izvedba, čeprav ne brez napak, ima svoje čare.

Pomemben dan‘ govori o pomembnem dnevu. Dnevu, ko se zbudiš z občutkom spoznanja, zavedanja, enosti s smislom, vesoljem in sploh vsem. Ampak potem z vso silo udarijo banalni problemi. Spoznanje se topi v poplavi besed, nalog, rokov in prismod. Na lepem se zavedaš samo še tega, da nimaš več časa. Vesolje in sploh vse postane nevidno; vidiš samo še ‘dolg seznam prioritet za ta pomemben dan.’

8

Vzorci

Bliža se dan, ko bodo začeli izhajati Vzorci. Projekt se je, kot se mi rado zgodi, zavlekel preko vseh dostojnih časovnih mer. Ampak – se tolažim – točno to je tema v kratkem izdane kratke plošče. Namreč vedenjski vzorci, ki nas opredeljujejo, opisujejo in omejujejo. Tak vzorec, ki ga nosim že od malega, je, da sem vedno pozen …

Vzorci so bili posneti skoraj v živo. Najprej sem posnel kitare in vokale, oboje hkrati. Na to osnovo sem nasmemaval druge inštrumente: bas kitaro, klaviature, tolkala. Za zajetje zvoka je skrbel moj prijatelj in zadnje čase sodelavec pri vseh glasbenih podvigih, ki se jih lotevam, Damjan Dobrina – Baček. Pravkar se ukvarja še z zvočno postprodukcijo.

Videe je snemal sposojen DSLR fotoaparat. Te videe, zmontirane v utripajočo celoto, bom prek Youtube-a objavljal po enega na teden, sočasno pa na Bandcamp v dodajal nezgubne (lossless) avdio posnetke. Do premiere naslednje pesmi bo avdio dokument na Bandcampu dostopen brezplačno; po njej bo isto veljalo za najnovejšo skladbo, predhodno objavljenim pa bom določil neko simbolično ceno.

Vsaka pesem bo dobila tudi komentiran članek z vsemi povezavami na strani solo.si.

5

Seattle ob Sotli

Pripadniki generacije, ki se nam je poklopilo, da smo bili v devetdesetih najstniki, smo doživeli Nirvano. Nekateri smo se poglobili še malo bolj in odkrili veliko drugih izjemnih bendov tistega časa. Zame so bili ključni Alice in Chains, Soundgarden, Mad Season in Pearl Jam. Implozija emocije, frustracije, angažiranosti in melanholije je odjeknila v moji duši. Ostalo je kreativno sevanje, ki odzvanja skozi strune, opne in glasilke.

Nisem bil osamljen. Bistrica ob Sotli je postala Seattle ob Sotli, moji prijatelji pa sicer samosvoje, pa vseeno v vseh pogledih primerne zamenjave za Kima Thayila, Jeffa Amenta, Davea Grohla in Jerryja Cantrella. Igral sem v bendih Eternia, Malik, Mána in The Ghen; slednji rovarimo še vedno. Igrali so in igrajo tudi odlični bistriški bendi, ki jih imam za svoje, čeprav nisem (bil) njihov član: NoCenzura ena in dve, Zmajev rep, Psihiatrija, Črni Peter, Baltazar in drugi. Klub Metulj je bil in ostal hrupno zatočišče pred onesnaženjem vsakdana.

Čeprav sem ves čas odkrival vedno nove in nove glasbene zaklade in iskal nove načine izraza, je to moja baza: River of Deceit teče skozi strune moje kitare tudi ko pojem Pomemben dan. Zame je bil projekt Rock ob Sotli obračun z lastnim in skupnim zvokom in z mojo in našo skupno zgodbo.

Zdaj je narejeno. Ponosno zrem nazaj in pogumno naprej.

Knjiga Rock ob Sotli

Film Rock ob Sotli:

5

SOS Maribor

Prvi šolski dan leta 2016 sem nastopil na festivalu Sounds of Streets Maribor. Dogodek, ki je trajal dva dni in gostil kantavtorje iz Slovenije in tujine, ima poseben koncept. Ker želijo organizatorji (Društvo KUD SOS) oživiti običajno precej opustelo mariborsko mestno jedro, gostujoči solisti igrajo na treh različnih lokacijah in v treh različnih terminih. Pravzaprav so to ulični nastopi, le da imajo nastopajoči pod sabo mistično zeleno preprogo, ki nadomešča oder, ter so dobro ozvočeni. Na Slovenski ulici, Vetrinjski ulici in Tkalskem prehodu so tako drugo leto zapored zazvenele kantavtorske pesmi, vrhunec vsakega dne pa je večerni program, ko se vsi nastopajoči predstavijo na terasi gostilne Štajerc.

Izmed nastopajočih je bil obiskovalcem nesporno najbolj znan Adi Smolar. Zame je ta kantavtor posebej pomemben. Že kot 10-letni pamž sem na festivalu Korajža velja pel njegov prvi hit Pasji dnevi. V zasedbi so bili še Jošt in Vid Drašler ter brat Simon Černelč (zanimivo, ista ekipa je kasneje tvorila bend Malik). Odrezali smo se dovolj dobro, da smo bili kasneje vabljeni na regjsko tekmovanje ter naposled še na finale festivala Korajža velja v Nerezinah na Malem Lošinju. Z drugimi besedami, Adi nas je brez svoje vednosti peljal na morje. Po podobnem scenariju sem si s petjem prislužil počitnice vsa naslednja leta do konca osnovne šole. Še bolj pomembno je, da so bile prav Adijeve pesmi prve, ki sem se jih naučil igrati na kitaro. Mislim, da sem začel pri 12. ali 13. letih (vedno sem bil slab z letnicami). Čeprav je moj slog drugačen, je Adijev pristop k ubiranju kitare močno vplival na način, kako igram.

Po večernem programu in nastopu Adija Smolarja na SOS Maribor, ki je privabil zelo veliko ljudi, sem bil kot zadnji nastopajoči na vrsti jaz. Adi si je vzel čas in pogledal moj nastop, še več, v klobuk, kjer so se nabirali prispevki za nastopajoče, je vrgel nekaj denarja, na koncu pa mi celo povedal svoje mnenje o nastopu, ki sem ga izvedel, in mnenje je bilo res prijazno in velika vzpodbuda za naprej.

Nekaj pesmi je z dvema kamerama zabeležil že prej omenjeni brat Simon (hvala, bratec!). Hvala tudi staremu prijatelju Denisu ter novemu prijatelju Jerneju za vabilo in gostoljubje ter celotni ekipi KUD SOS za vrhunsko speljan dogodek! Posnetke si lahko pogledate na spodnji playlisti.

9