Zajeta slika 2

Pesniški prvenec: Pol pol

Včasih se reči enostavno poklopijo.

Primer: komaj dva tedna nazaj me je poklicala Nataša Ferlinc Krašovic iz Kozjanskega parka in mi ponudila nastop na tradicionalnem Večeru pod češnjo. To je literarni dogodek, kjer se bere pesmi ali prozo in potem avtorji skozi pogovor povedo, kako so dela nastajala, od kod jim inspiracija, kaj vraga jih je pičilo, da se niso lotili česa bolj profitabilnega in podobno. Tokrat bo po vsem sodeč malo drugače, ker pač nimam izdane nobene knjige, če ne štejemo knjižice Rock ob Sotli, ki pa ni leposlovno delo.

Potem sem se oglasil pri naših doma, ker bo moja svakinja Irena Černelč vodila pogovor. Je lokalna knjižničarka in je lani že intervjuvala Deso Muck (tako da ne gre za angažma po družinski liniji, če ste slučajno to mislili). Smo govorili o dogodku, kako vse skupaj zastavit in je padla smela ideja, da naj kar knjigo uredim in dam v tisk še pred dogodkom. Tako se koncept že 13. Večera pod češnjami ne bo porušil, pa še knjigo bom imel. Seveda nobenemu normalnemu človeku ne pade na pamet, da bi v 14. dneh naredil vse potrebno za objavo knjige, ampak na srečo nimam tega problema (nisem normalen).

Naslednji dan sem že imel prvi osnutek zbirke, ki sem ga poslal nekaterim zaupnikom. Poprosil sem pesnico in frontwomenko izvenserijske skupine Orkestrada, Rado Kikelj Drašler, da spiše spremno besedo (to je bila protiusluga, kajti pred časom sem napisal nekaj o njenem bendu in dveh pesmih). Na misel mi je prišel naslov Pol pol, ki se je popolnoma ujemal s pesmimi in načinom, kako so postavljene v zbirki. Besedila sem poslal sestrični, odlični lektorici Petri Aškerc (tokrat definitivno gre za angažma po družinski liniji), skratka, zagnal sem proces in šlo je presenetljivo brez zapletov.

V nedeljo sem šel na volitve, to je vendar državljanska dolžnost, in srečal starega prijatelja Izidorja Babiča iz Bizeljskega. V Bistrico je prišel, ker si je zaželel sladoleda. Sem se mu pridružil in sva padla v zanimivo debato. Izi, kot ga kličemo prijatelji, je v razburljivi fazi, ko se njegov vinogradniški posel širi, ob tem pa razvija še druge zanimive poslovne ideje in projekte. In je rekel, da želi z denarjem, ki ga bo zaslužil (in zaslužiti želi veliko denarja) pomagati slovenskim umetnikom, športnikom, podjetnikom in drugim. Sem rekel, da ravno izdajam eno knjižico in se kakšne pomoči ne bom branil. In on, na moje ogromno presenečenje, je bil takoj za!

Sedaj je vsebina knjige (še v digitalni obliki) pri tiskarjih in verjamem, da se bo do petka iz dolge kombinacije ničel in enk preobrazila v lično knjižico.

Samo želeti je treba, pravi Izi. In res si želim, da bi bili na mizici pod češnjo čisto novi, še po tiskarni dišeči, izvodi knjižice z naslovom Pol pol.

 

vabilo-večer-pod-češnjo-2018-1-600x848Zajeta slika

30

Nazaj v Klub Metulj

30. marca leta 2014 sem imel svoj prvi koncert. Mitja Hlupič, vodja Nedeljskega koncertnega cikla, me je pobaral, če vem za kakšnega kantavtorja, ki bi lahko igral pred Rito Brago. Za foro sem rekel, da lahko jaz, on pa takoj, da sva zmenjena. Ne, ne, samo hecal sem se. – Nič se nisi hecal, se vidimo v nedeljo. – Pa če nisem pripravljen. – Ja, potem pa vadi. – Če mam pa tolko dela… – Tvoj problem.

No, tako nekak. Ne spomnim se vsake besede. Resnici na ljubo, tudi datuma se ne bi spominjal, če ga ne bi imel napisanega na plakatu, ki ga imam na notranji strani vhodnih vrat stanovanja. Vsekakor je bil tisto zame prelomen koncert. Pesmi, ki sem jih skrival pred … no, komerkoli – so kar na lepem naletele na ušesa mojih sokrajanov, glasbenih sopotnikov in prijateljev. In odzivi so bili dovolj dobri, da sem se odločil igrati še naprej.

V skoraj štirih letih sem dobil nekaj kilometrine, ampak še vedno me v minutah in urah pred nastopi dostikrat stiska pri srcu. Posebej še, kadar igram doma. Potem pa se začne in je kar je.

Se vidimo v soboto, 24. maja 2018! Igrala bo tudi odlična haloška kantavotrica Muzikačaka.

 

Spodnje fotke je na premiernem koncertu posnel Tomo Vrešak.

DSC_43281 DSC_4383 DSC_4401 DSC_4324

26

Medijski odmev Vzorcev

Moj prvenec ni naletel na gluha ušesa. Pravzaprav je bil deležen veliko več pozornosti, kot sem si obetal. Ne pravim, da je to to, upam, da se bodo Vzorci še naprej pojavljali na zaslonih in papirju, da o zvočnikih, tako radijskih kot koncertnih, sploh ne govorim.

Radio:

  • Prva radijska pojavitev v okviru promocije Vzorcev je bila v oddaji 100 decibelov na Radiu Študent, sredi junija. Pravzaprav je bilo tako, da sem poskusno objavil komade na Bandcampu, dan kasneje pa me je že poklicala Brigita Gračner iz RŠ-a in me prosila za intervju. Bil sem popolnoma šokiran in najbrž zato tudi nepripravljen. Nakladal sem kot navit. Raje ne poslušat, ampak vseeno – tu je link.
  • Nekoliko kasneje sem prišel Na piedestal. Avtorica oddaje Jolanda Fele, ki že dolga leta ne odreka prostora medijsko manj izpostavljenim glasbenim izvajalcem, mi je dala priložnost, da se predstavim poslušalstvu Vala 202. Celotna oddaja je na posluh na tej strani.
  • Potem pa kot strela z jasnega – predlog za Popevko tedna na tem istem radiu. Če ne bi spal do dvanajstih in bi zato prej izvedel, da je Pomemben dan kandidat, bi verjetno zmagal. Ko sem začel pozivat prijatelje in (ne)znance za glasove (jep, tako se to dela), je imel Siter že kakih 50 glasov naskoka. Na koncu je bilo izenačeno – dva dodatna klica, zaradi katerih je zamujala informativna oddaja, pa sta pripadla konkurentu. Nič hudega, pa drugič.
  • Še eno prijetno presenečenje zame je bilo sredi septembra, ko me je kontaktirala glasbena urednica Prvega programa Radia Slovenija Teja Klobčar. Povabila me je, da Vzorce predstavim v oddaji Pesem v žepu. Za povrh se je krajša verzija oddaje pojavila v jutranjem programu, inserte iz intervjuja pa je uporabila v spletnem prispevku z naslovom Z Vzorci iz zavetja štirih sten naravnost na oder.
  • Nazadnje sem prvega novembra, na dan, ko slavimo, da smo še vedno živi, gostoval v oddaji Pop čvek na Radiu Celje. Že tretjič sem se pogovarjal z voditeljem Luko Žerjavom, ki ga ni strah vprašati tudi bolj osebnih vprašanj – in mene ni strah odgovoriti nanje. Celotna oddaja je na posluh tukaj.
  • Menda pa se, pravijo znanci, moje pesmi včasih zaslišijo tudi na drugih radijih. Med drugim je menda  Mariborski radio Študent predvajal recenzijo in zavrtel vse komade.

Splet:

  • 3. julija je pesem Ko bi lahko pristala med predlogi za uvrstitev na regionalno lestvico, ki se ji reče Muzika je zvonka radost. Bil sem presrečen, še bolj pa po tem, ko sem se ustalil na prvem mestu med predlogi. Potem pa so minevali tedni in tedni in komad se ni pojavil med top 10. Čez kak mesec se je pojavil napis “Zvonko je na moru. Vidimo se na jesen.” Sredi novembra je moj komad še vedno najbolje uvrščen predlog na lestvici, ampak zunaj bo vsak čas mraz, Zvonko pa še vedno kopa.
  • Srečen sem bil tudi, ko sem ugotovil, da je kratek opis mojega prvenca (in povezava do te prelestne spletne strani) na srbskem portalu Rokomotiva. Le kje so me našli? Mogoče so na morju srečali Zvonkota?
  • Na hrvaškem portalu Music Box pa lahko preberete malo bolj poglobljen članek o Vzorcih.
  • Sicer pa je bilo precej opisov mojega ustvarjanja objavljenih za namene promocije koncertov. Eden zadnjih malo bolj ‘močnih’ je tisti za nastop na Čuza Feštu v mariborskem zaporu. Najava je tule.

Papir

  • Podobno je pri časopisnih prispevkih. Zaradi koncertov sem se pojavljal v lokalnih in nacionalnih časopisih; najavah pred in člankih po. Tako sem se zaradi koncerta na festivalu S.O.S. Maribor dvakrat pojavil v častniku Večer, zaradi nedavnega nastopa v Špitalu za prijatelje pa v časopisu Celjan. Nedvomno je primerov še več, ampak če ne ve Google, ne vem niti jaz. Vem pa, da sem opravil intervju za lokalni kozjansko/obsoteljski časopis Oko. Spodaj je, s klikom pa se čudežno poveča:
  • Oko
  • Nekaj medijske pozornosti sem bil deležen tudi kot avtor glasbe za predstavo Feniks v produkciji društva Mali petelin (več o tem projektu v kratkem). Med drugim je o s tremi Matički nagrajeni predstavi obširno pisal časnik Delo.

Začelo se je dobro. Kaj šele bo? …

19

Prvencu na pot

Vzorci so online. Preko te povezave pridete do moje prve kratke plošče v nezgubni kvaliteti. Če kdo želi, jo lahko tudi kupi in prenese. Spodaj so opremljeni z videi. (Klik na ikonico levo zgoraj omogoča izbiro med petimi pesmimi.)

Na nastopih bom imel tudi CD-je.

Ampak vse bolj se mi zdi, da je muzika konzervativna. Najraje ima, če se jo poje in igra v živo, kakor že tisočletja. Takrat in samo takrat lahko zveni v najboljši luči, ehm, akustiki.

Zato vadim vsak dan in obenem iščem priložnosti za nastope. Ne glede na to, če igram v kopalnici ali na stadionu, v temačni vinski kleti ali zraven Aljaževega stolpa. Jaz sem za.

38

Vzorci: Vrezana v spomin

Včasih me sprašujejo (včasih se tudi sam sprašujem), od kod se vzamejo te tragične, mračne ali pa naravnost ubrisane pesmi, jaz pa tak vesel in nenevaren pob. Vrezana v spomin, na primer, po vsem sodeč govori o tipu, ki masakrira svojo žensko. Od kod se je to vzelo?

Ne vem točno, kaj bi bil odgovor. Pesem kot da bi se sama napisala, že ohoho let nazaj. Užival sem v slikanju grozljivega prizora, in velikokrat, ko jo igram in pojem, prav tako uživam. Ko rečem ‘Zdi se mi da imam te rad,’ se res prepustim ljubezni psihopata, ki najbolj čuti takrat, ko najbolj rani.

Kasneje sem ugotovil, da je portret nasilneža v tej pesmi najbrž kar prepričljiv. Nekateri res vrednotijo sami sebe skozi bolečino drugih. Zato sploh ne potrebujejo hladnega orožja; včasih je dovolj samo beseda ali pa samo pogled.

29

Vzorci: Solist

Poskušam se izogibati analizi besedil svojih pesmi, ker se zavedam, da lahko s tem poslušalce oropam njihove lastne interpretacije, ampak besedilo pesmi Solist je zavito v dve plasti dvojnih pomenov, pa si ne morem pomagat.

Prva plast: Solist seveda ne govori o samostojnem glasbeniku, pač pa o potencialnem, ampak neuresničenem ljubezenskem odnosu. Skozi ta tanek celofan je zlahka videla tudi moja mama, ki je napisala edini komentar, ki se je kadarkoli pojavil na tej spletni strani. (Kasneje sem možnost komentiranja ukinil, ker so mi robotski nadlegovalci ponujali poceni kredite, priložnosti hitrega zaslužka preko spleta in lepe ruske žene.)

Druga plast: Namig o resnični ideji pesmi se skriva v tretji kitici: ‘Ampak jasno je / da si predobra zame / tvoje pesmi so / že oddane.‘ Na videz gre za občudovanje, skoraj oboževanje pevke (punce) in za spoznanje, da je ‘predobra zame,’ da je za pripovedovalca pesmi (in ne, to nisem jaz) nedosegljiva.

Kar sem hotel sporočiti, pa je, da ni problem v njej, pač pa v njem. Če bi rekel, da se prenizko ceni, ne bi bil dovolj jasen. V resnici se samopomiluje. Iz te kitice je razvidno, da ne bo niti poskušal, kajti vse je ‘jasno’ kar samo po sebi. Pripovedovalec svoje možnosti lastnoročno skrči na ničlo.

In ko pripovedovalec reče: ‘To, da sem solist, / je le kompromis. / Hotel bi s tabo imet / duet,’ laže samemu sebi. Pravzaprav ostaja Solist zakrknjen samec samo zato, da lahko še naprej igra vlogo žrtve.

 

 

22

Vzorci: Umik

Tretja skladba, tretja zahvala. Andrej Hrvatin je miksom, ki sva jih z Bačekom dolgo, dolgo brusila, dodal final touch. Mastering Vzorcev je relativno tih, ker nismo želeli izničiti naravne dinamike, vseeno pa odlično poveže zvočne sokove. Satoration studio did it again.

Umik je ena od tistih pesmi, v katerih sem zelo neposredno črpal iz sebe in svoje takrat čisto sveže in zelo osebne izkušnje. Ko sem jo v tistem obdobju igral, sem se počutil kot svoj lasten paparac, kot da šarim po lastnem drobovju. Čas pa postopoma zašije rane. Ostanejo brazgotine, za katere mogoče sploh ne veš več, od kod so se vzele.

Zdaj se mi zdi kot pesem, v kateri se lahko najde marsikdo. Fascinira me, kako je lahko neka situacija, ki se zdi tako tvoja, v resnici poznana skoraj vsem. Naša obsedenost z individualnostjo, unikatnostjo, nas dela slepe za kolektivno. Naše védenje in naše zmote, upi in strahovi, odločitve in neodločnost, vse to je veliko bolj, kot se zavedamo, določeno skozi našo človeškost, skozi našo živalskost, skozi kulturo, skozi religijo in znanost, tradicijo in duh časa …

O vsem tem sploh ne govori ta pesem.

15

Vzorci: Ko bi lahko

Tokrat nekaj o ‘filmskem’ delu projekta Vzorci. Kamera je bil sposojen Nikonov DSLR fotič. Kamerman je bil en tak bolj majav stativ. Scena je bila rdeče papirnato ‘blago.’ Za osvetlitev smo prižgali vse luči, kar jih premore Mucov studio. Preden sem igral, sem moral pritisnit mali rdeč gumbek REC in se preko kablov, stojal in mikrofonov priplaziti do svojega mesta, ali pa je to storil Baček (kdor je pač bil bliže). Posnetega in izbrisanega je bilo na tere materiala, ker niti slučajno ni bil primer, da bi vse uspelo iz prve.

Posnetke sem nato montiral sam. Trikov montaže sem se učil sproti, res pa sem se kaj naučil tudi iz preteklih video projektov. Vseeno pa rezultat ne bi bil niti približno tako dober, če ne bi Simon Gosnik, stari prijatelj in filmski fotograf, na koncu napravil barvne korekcije. Sploh ga ni bilo treba prepričevati, stvar je napravil ‘pro bono’ ker pač šteka. Hvala, Simon, car si!

Rad bi se zahvalil še enemu Simonu, namreč Simonu Černelču, mojemu starejšemu bratu. On je tisti, ki ga prvega vprašam, kadar rabim mnenje o svojih kreativnih projektih. Pesem, zgodba, video ali dizajn, njegovo mnenje je zame referenca. Kar pa ne pomeni, da se z njim vedno strinjam. Za ‘Ko bi lahko,’ na primer, je rekel, da bi bilo bolj razumljivo ‘Če bi lahko.’ Mogoče, sem rekel, ampak a ni včasih bolje, da na prvi posluh ne razumeš, potem pa premišljuješ in dojameš? In v tistem trenutku ko pogruntaš, te malo pretrese.

In razen tega se rima.

13

Vzorci: Pomemben dan

Zame je pomemben današnji dan, ponedeljek, 12. junij 2017, kajti končno je nastopil trenutek, ko objavljam prvega od petih videov za kratko ploščo Vzorci (in tudi celotno ploščo na Bandcampu). Ne bi mi uspelo brez zvočnega inženirja in starega prijatelja Damjana Dobrine – Bačeka, ki je zraven že od začetka, torej od snemanja, khm, kakšna tri leta nazaj, mogoče? Potem je napravil miks, pa še enega, pa še enega in verjetno še enkrat toliko, kajti posnetki niso bili idealni, zato sva poskušala skozi produkcijo ‘zvleč ven’ kar se je dalo. Snemala sva namreč na poceni mikrofone, skozi poceni zvočno kartico in na niti ne tako drag računalnik. Ampak pesmi so nama drage. (Meni zagotovo.) In izvedba, čeprav ne brez napak, ima svoje čare.

Pomemben dan‘ govori o pomembnem dnevu. Dnevu, ko se zbudiš z občutkom spoznanja, zavedanja, enosti s smislom, vesoljem in sploh vsem. Ampak potem z vso silo udarijo banalni problemi. Spoznanje se topi v poplavi besed, nalog, rokov in prismod. Na lepem se zavedaš samo še tega, da nimaš več časa. Vesolje in sploh vse postane nevidno; vidiš samo še ‘dolg seznam prioritet za ta pomemben dan.’

16

Vzorci

Bliža se dan, ko bodo začeli izhajati Vzorci. Projekt se je, kot se mi rado zgodi, zavlekel preko vseh dostojnih časovnih mer. Ampak – se tolažim – točno to je tema v kratkem izdane kratke plošče. Namreč vedenjski vzorci, ki nas opredeljujejo, opisujejo in omejujejo. Tak vzorec, ki ga nosim že od malega, je, da sem vedno pozen …

Vzorci so bili posneti skoraj v živo. Najprej sem posnel kitare in vokale, oboje hkrati. Na to osnovo sem nasmemaval druge inštrumente: bas kitaro, klaviature, tolkala. Za zajetje zvoka je skrbel moj prijatelj in zadnje čase sodelavec pri vseh glasbenih podvigih, ki se jih lotevam, Damjan Dobrina – Baček. Pravkar se ukvarja še z zvočno postprodukcijo.

Videe je snemal sposojen DSLR fotoaparat. Te videe, zmontirane v utripajočo celoto, bom prek Youtube-a objavljal po enega na teden, sočasno pa na Bandcamp v dodajal nezgubne (lossless) avdio posnetke. Do premiere naslednje pesmi bo avdio dokument na Bandcampu dostopen brezplačno; po njej bo isto veljalo za najnovejšo skladbo, predhodno objavljenim pa bom določil neko simbolično ceno.

Vsaka pesem bo dobila tudi komentiran članek z vsemi povezavami na strani solo.si.

16