V mislih že igram zvečer.
Čeprav je komaj pet čez štir.
Rabim močno kavo, ravno sem vstal.
Naenkrat slišim odmev z daljav:

Ali ne boš že pognal korenin?
Le kam se ponovno odpravljaš?
Podnevi sanjaš, ponoči živiš.
In se samo z glasbo ukvarjaš.

To ni odmev. To je tvoj glas.
Med tem ko panično iščem bas.
Pa sem ga našel. Vse sem že vzel.
S odhodom te spet zabrišem v odmev:

Ali ne boš že pognal korenin?
Le kam se ponovno odpravljaš?
Podnevi sanjaš, ponoči živiš.
In se samo s sabo ukvarjaš.

Ali ne boš že pognal korenin?
Zakaj se ponovno poslavljaš?
Ko te kaj vprašam, ne odgovoriš.
In se samo z glasbo ukvarjaš.

Že sedem ur in litrov pet
občinstvo noče obsedet..
Gramofon spominov rola tvoj refren.
A prvič slišim tudi pomen:

Ali ne boš že pognal korenin?
Le kam se ponovno odpravljaš?
Podnevi sanjaš, ponoči živiš.
In se samo s sabo ukvarjaš.

Ali ne boš že pognal korenin?
Zakaj se ponovno poslavljaš?
Ko te kaj vprašam, ne odgovoriš.
In se samo z glasbo ukvarjaš.