Četudi le za tren
imel sem  – zdaj to vem –
vse kar rabim.

In tudi če zdaj grem
in vse uničim s tem –
več ne pozabim.

Četudi le za hip
ujel sem tvoj dotik,
ga nosim v sebi.

Čeprav sledi umik
in se prekine stik,
pripadam tebi.

Zakaj vem zdaj šele
ko sem nekje drugje?

Zdaj več ni besed,
ki bi stopile led,
ki je med nama.

A tisoč drugih spet
ohrani star zaplet;
oba sva sama.

Zakaj vem zdaj šele,
ko sem nekje drugje?

Zakaj vem šele zdaj,
ko ni poti nazaj?