Ko brez upa hlastam vodo,
spet spoznam, da živim za njo.
Spet spoznam, da živim za njo
in vedno bom.

Ko med prsti polzi obstoj,
si želim da bi bila z menoj.
Si želim da bi bila z menoj
in vedno bom.

Ko se vode spet posuše,
mi je čisto ok brez nje.
Mi je čisto ok brez nje
in vedno bo.

Ko spoznam, da izgubljam boj,
si želim da bi bila z menoj.
Si želim da bi bila z menoj
in vedno bom.

Ko že s čelom zatipam dno.
spet spoznam, da živim za njo.
Spet spoznam, da živim za njo
in vedno bom.

Ko se vode spet posuše,
mi je čisto ok brez nje.
Mi je čisto ok brez nje
in vedno bo.

Ko priplezam spet na pomol,
sem sam sebi povsem dovolj.
Sem sam sebi povsem dovolj,
in vedno bom.